V času pisanja dobre zgodbe boste morda pomislili, da je to nekaj zapletenega zaradi vsebine in relevantnosti. Toda pisanje dobrih zgodb je povsem enostavno in primerno za vsako organizacijo in predvsem potrebna odločitev, če želite predstaviti svoje aktivnosti širši javnosti. Zgodbe so odličen način komunikacije in sporočanja ne samo nevladniških dosežkov ampak so tudi orodje, ki ga potrebujemo za izpolnjevanje naših ciljev. Kot je na eni delavnici omenila Nina Narat-Meden, strokovnjakinja za odnose z javnostmi: »Za razliko od suhoparnih poročil, v katerih prevladujejo številke in tehnični opisi projektov, so dobre zgodbe zapomnljive in pri naslovnikih vzbujajo empatijo. Z zgodbami se tako lažje povežemo z občinstvom in jih prosimo za pomoč. Odločitev za pripovedovanje nevladniških zgodb pa ima še eno dobro plat: zgodbe nas bodo še bolj povezale in tudi med zaposlenimi ter prostovoljci utrdile prepričanje, da nismo le organizacija, temveč skupina ljudi, ki prispeva k razvoju lepše in boljše družbe.«
Če želite vedeti več, preden začnete s pisanjem, so tukaj smernice in nasveti kako najti in pripraviti tisto dobro zgodbo, ki jo želite izpostaviti.
1. Določite komunikacijski cilj.
Kaj želite z objavo zgodbe doseči? Bi radi pridobili nove prostovoljce, ki bi vam pomagali skrbeti za urejeno podobo vašega kraja? Si želite, da bi na delavnice, ki jih organizirate v domu krajanov, prišlo več otrok? Potrebujete sredstva za obnovo prostorov, v katerih deluje vaša organizacija? Bi radi zbrali čim več podpisov za umiritev prometa pred lokalnim igriščem? Prvi korak načrtovanja objave naj bo vselej premislek o cilju.
2. Oblikujte ključno sporočilo.
Zgodbo zgradite okrog jasnega ključnega sporočila. To naj povzema, za kaj se zavzemate in kako uresničujete svoje cilje. Če na primer zbirate sredstva za organizacijo poletnega tabora v naravi za otroke, lahko ključno sporočilo denimo oblikujete takole: »Otroci na taborjenju v naravi pridobijo samozavest ter pomembne veščine in spretnosti, ki jim bodo koristile celo življenje.« Iz tega sporočila je jasno, da si želite prispevati k razvoju samozavestnih, spretnih oseb, to pa počnete z organizacijo taborjenj v naravi, na katerih se otroci učijo raznih veščin.
3. Razmislite, koga želite nagovoriti.
Komu je namenjena vaša zgodba? Koga želite nagovoriti in spodbuditi k dejanjem? So to najstniki, za katere prirejate kuharski tečaj? Morda starejši občani, ki jih želite obvestiti o druženju ob glasbi v kulturnem domu? Ali naslavljate širšo množico lokalnih prebivalcev, ki jih želite povabiti na čistilno akcijo? Pomembno je, da dobro poznate skupino, ki jo želite nagovoriti, in ji prilagodite jezik. Jezik, s katerim nagovarjate najstnike, bo drugačen od tistega, s katerim nagovarjate starejše.
4. Poiščite primerno zgodbo.
Zgodbe lahko najdete vsepovsod: pri svojih zaposlenih, prostovoljcih, in seveda pri tistih, ki jim s svojim delom pomagate ali lepšate prosti čas. Povprašajte jih, kaj lepega se jim je zgodilo zaradi vaše organizacije: na sestankih, neformalnih srečanjih, po e-pošti, v spletnih vprašalnikih … Zgodbe si skrbno zapisujte – pri tem so vam lahko v pomoč tudi preprosta spletna orodja, ki jih lahko delite s svojimi zaposlenimi oziroma prostovoljci, na primer Trello.
5. Zapišite zgodbo.
Pri pretvarjanju informacij v privlačno zgodbo sledite preprosti strukturi:
- Kdo je glavni junak?
- V čem je problem?
- Ponudite rešitev.
Ni potrebno, da je glavni junak oseba. Lahko gre tudi za predmet, stavbo, prostore … Prostovoljske organizacije so denimo nedavno zbirale sredstva in prostovoljce, ki bi pomagali pri obnovi znamenitega Babičevega mlina na reki Muri. Več kot stoletje star mlin velja za kulturni spomenik in del pomurske, pa tudi slovenske kulturne dediščine. Po smrti zadnjega mlinarja na Muri, ki je za mlin skrbel skoraj 75 let, je mlin ostal brez gospodarja, hkrati pa je nujno potreboval osvežitev. Brez donacij in pomoči prostovoljcev bi Pomurje morda ostalo brez tega pomembnega simbola, lokalnega in celo nacionalnega ponosa.
6. Določite poziv k ukrepanju (call to action).
Pomembno je, da znate naslovnikom jasno razložiti, kako vam lahko pomagajo pri uresničevanju cilja, ki ste ga določili. Olajšajte jim ukrepanje in bodite čim bolj konkretni. Če želite, da vam donirajo sredstva, ne zapišite zgolj, da naj podatke za doniranje poiščejo na vaši spletni strani, temveč vključite ustrezne povezave in jasna navodila; v sporočila vključite npr. QR kodo, ki jim prihrani čas pri vnosu podatkov v spletno banko.
7. Izberite ustrezne komunikacijske kanale.
Pred objavo dobro razmislite, kateri komunikacijski kanali bodo najbolj primerni za nagovarjanje izbranega občinstva. Za nagovarjanje najstnikov bo družbeno omrežje TikTok verjetno boljši izbor kot občinsko glasilo. Boste lahko aktivirali lokalne prebivalce, da naj podpišejo peticijo za umiritev prometa v vašem kraju, če boste zgodbo s pozivom objavili zgolj na spletni strani društva, ki jo mesečno obišče nekaj deset oseb? Doseg je pomembnejši od števila objav: ena sama premišljeno zasnovana objava na družbenih omrežjih ima lahko mnogo večji doseg od objav na treh spletnih portalih.
Zgodbe najdemo povsod, le-te naj bodo polne čustev in spoznanj.
Pripravila: Nina Narat-Meden, strokovnjakinja za odnose z javnostmi v sodelovanju z Lucijo Zavrtanik, Regionalno stičišče NVO Planota
Vir grafik: DALL-E
