Katere možnosti nudijo občinski participativni proračuni nevladnim organizacijam

Kaj morajo nevladne organizacije vedeti o participativnem proračunu in kakšne možnosti jim nudi?

Kaj je participativni proračun?

Participativni proračun (PP) je moderen demokratični sistem neposrednega odločanja ljudi o tem, kako se bo porabil del javnega oziroma proračunskega denarja. Participativni proračun, ki se izvaja v občini, se imenuje občinski. Kot orodje vključevanja različnih tipov deležnikov v soodločanje pa ga lahko uporabljajo tudi druge institucije, organi ali organizacije, na primer šole (šolski PP), drugi javni zavod in tudi nevladne organizacije. Lahko se izvaja tudi na ravni večjih upravnih enot, na primer regij. V Sloveniji je trenutno najbolj razširjen občinski, ponekod pa se izvaja tudi šolski participativni proračun.

Kako deluje občinski PP?

Občina s sklepom občinskega sveta določi delež proračuna namenjen za PP ter trajanje ciklusa. Na svoji spletni strani objavi vse potrebne informacije kot so proračunski znesek, datum podajanja pobud, datum glasovanja in datum objave rezultatov glasovanja. Pred rokom za podajanje pobud in rokom za glasovanje izvede informacijsko kampanjo in delavnice za upravičence (občane, srednješolce, itn.). Smotrno je, da občina vzpostavi delovno skupino za izvedbo. Izkušnje kažejo, da so delovne skupine ponavadi sestavljene iz občinskih uradnikov in predstavnikov nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z izvajanjem demokratičnih participativnih procesov. V delovno skupino se lahko vključi tudi posameznike strokovnjake za demokratične procese.

Da lahko demokratični proces imenujemo participativni proračun, morajo biti občanke in občani tisti, ki oblikujejo pobude, oddajo oblikovane pobude in z glasovanjem odločijo, kateri predlogi pobud bodo izvedeni.

Kaj so ciklusi

Ciklus izvajanja je čas izvajanja participativnega proračuna od določitve zneska v proračunu do fizične izvedbe izglasovanih pobud. Ciklusi lahko trajajo eno ali dve leti, kar je odvisno višine zneska, števila pobud itn. Ciklusi se lahko tudi prekrivajo, saj lahko občina še zmeraj realizira izglasovane pobude minulega ciklusa, medtem ko že poteka zbiranje pobud novega ciklusa.

Pobude (projekti)

Pobude občanov so predlogi projektov, ki naj jih občina izvede. Pobude občani oddajajo na vnaprej pripravljenih formularjih v elektronski ali papirnati obliki. Vse v roku oddane pobude se javno objavijo. Pravico oddajanja pobud in glasovanja imajo vse prebivalke in prebivalci občine, ponavadi od 15 življenjskega leta naprej. Pred rokom za oddajo pobud se izvedejo informacijske delavnice za občane in občanke. Izkušnje kažejo, da delavnice uspešno izvajajo predvsem nevladne organizacije.

Kakšne so lahko pobude?

Karkoli so potrebe občanov in občank. Primerne pobude so tudi »mehke« vsebine, kot so delavnice, predavanja, organizacija pomoči in podobno.

Pregled pobud

Pobude občanov je potrebno pregledati in preveriti ali ustrezajo vnaprej določenim tehničnim zahtevam kot je, na primer, lastništvo zemljišča. Pregled opravi ob začetku ciklusa vzpostavljena komisija, v katero je nujno vključiti predstavnike nevladnih organizacij in civilne družbe. Komisija ne ocenjuje vsebinske primernosti pobud ali pobude celo izloča, temveč presoja izključno tehnično primernost ali izvedljivost pobude. Izbiro pobud za realizacijo opravijo občani in občanke z glasovanjem.

Glasovanje

Roki za glasovanje so določeni na začetku ciklusa, glasovanje lahko občani in občanke opravijo preko spleta ali fizično. Glasujejo lahko vse prebivalke in prebivalci občine, v Sloveniji je starostna meja za glasovanje 15 let. Rezultati glasovanja se nemudoma javno objavijo in občina lahko pristopi k izvajanju izglasovanih pobud.

Pri izvajanju participativnega proračuna je pomembna njegova kontinuiteta. Družbeni problemi se ne rešijo v kratkem času, prav tako se pojavljajo novi.

Kdo skrbi za izvajanje participativnega proračuna

Tisti, ki se je zanj odločil. Za izvajanje občinskih PP skrbi občinska uprava. Aktualno stanje pa je takšno, da v nobeni občini v Sloveniji, ki izvaja participativni proračun, ne obstaja oddelek, služba ali urad, ki bi bil zadolžen in izobražen za celovito izvajanje procesa participiranja občanov. Izobraževanje uradnikov za izvajanje PP ne obstaja.

Zneski za občinske participativne proračune

V Sloveniji znaša občinski proračunski delež za participativni proračun običajno med pol in enim odstotkom občinskega proračuna. Delež je odvisen tudi od velikosti proračuna, velikosti občine in družbenih potreb v občini. O višini deleža odloča občinski svet in se lahko spreminja glede na potrebe.

Stroški participativnega proračuna

Občina za izvajanje participativnega proračuna ne potrebuje dodatnih sredstev, ki niso predvidena v občinskem proračunu. Občanke in občani odločajo o delu investicijskega proračuna (načrt razvojnih programov), ki je zakonsko določen del občinskega proračuna. Dodatne izvajanja ciklusa PP predstavljajo stroški možnih dodatnih delovnih ur občinske uprave ter stroški izvedbe kampanje informiranja občanov, ki jo lahko pomagajo izvajati tudi nevladne organizacije.

Različnost participativnih proračunov

PP se lahko se organizira na različne načine. Na »splošnem« lahko sodelujejo vsi prebivalci nekega področja (občina, mestna četrt, krajevna skupnost). Na »vsebinskem« participativnem proračunu se odloča o tematsko zamejenih vsebinah, na primer, zmanjševanje ogljičnega odtisa, vključevanje marginaliziranih skupin, medsosedska pomoč, odpravljanje revščine itn. Na »generacijskem« lahko sodelujejo samo določene starostne skupine, na primer mladina.

Vključevanje NVO v participativne proračune

Izkušnje z izvajanjem občinskih PP v Sloveniji kažejo, da so nevladne organizacije ponavadi vključene ali celo nepogrešljive pri pripravi in izvajanju. Lahko imajo izvajalsko, nadzorno in skrbniško vlogo, prav tako pa lahko vzpostavljajo dodaten stik z ljudmi. V sodelovanju z občinsko upravo NVO lahko celo pripravijo, vodijo in evalvirajo proces PP. Pogosto so prav nevladne organizacije tiste, ki v občini predlagajo uvedbo participativnega proračuna.

Kakšna je torej lahko vloga nevladnih organizacij?

• Lahko predlagajo uvedbo participativnega proračuna;
• sodelujejo z občinsko upravo pri pripravi celotnega procesa, torej pri pripravi informiranja, oddajanja pobud in glasovanja o pobudah in pri izvajanju informativnih delavnic za občane. Te so v celotnem procesu posebej pomembne, saj so ponavadi prvi stik občanov s participativnim proračunom;
• na delavnicah za občane lahko opozorijo na družbene probleme v občini ali na potrebe občanov in jim tako pomagajo izbrati ter oblikovati rešitve. Prav tako lahko opozorijo na razliko med »mehkimi« in »trdimi« (infrastrukturnimi) pobudami, ter poudarijo pomen mehkih projektov;
• ponavadi imajo večjo mobilizacijsko kredibilnost med ljudmi, ki so pogosto nezaupljivi ali malodušni do občinskih pobud. Ob tem nevladne organizacije večajo tudi svoj ugled in morda pridobijo nove člane, prostovoljce ali podpornike;
• prav tako ni nič narobe, če nevladne organizacije, ki se zavedajo dolgoletnih nerešenih problemov v svoji lokalni skupnosti svoje člane, prostovoljce ali podpornike motivirajo k podajanju pobud in pred glasovanjem organizirajo kampanjo za udeležbo na glasovanju;
• s sodelovanjem pri izvajanju participativnega proračuna nevladne organizacije krepijo svoj ugled v lokalni skupnosti, pripomorejo k reševanju težav skupnosti ali tudi same, preko posameznikov, predlagajo rešitve težav;
• izvajanje participativnega proračuna v občini delovanja NVO ali okolici je lahko priložnost za nove projektne vsebine in aktivnosti, ki jih NVO prijavljajo na različne javne razpise.

Več informacij o participativnem proračunu je na voljo tudi na spletni strani Skupnosti občine Slovenije in Organizacije za participatorno družbo.

Še to…

ParticipatiVNI ali participatORNI?
Fran pravi, da je pravilni odgovor… točno ta.

Borut Osonkar, Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, Zavod PIP
Infografike: Petra Peternel, Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, Zavod PIP