Podporno okolje za razvoj NVO – prispevek regionalnih stičišč nevladnih organizacij k doseženim rezultatom in učinkom delovanja lokalnih NVO

Nevladne organizacije niso same sebi namen

Kot povsod v razvitem demokratičnem svetu imamo tudi v Sloveniji tri družbene sektorje, in sicer javni, gospodarski in civilnodružbeni sektor. Pomemben del zadnjega predstavljajo nevladne organizacije (NVO). Vsi trije sektorji so za zadovoljevanje interesov državljanov nujni, svojo vlogo pa lahko opravljajo le, če so primerno razviti. Država, občine pa tudi institucije Evropske unije v ta namen zagotavljajo sredstva za razvoj organizacij ter njihovih storitev in produktov. Zagotavljajo tudi podporo pri razvoju in izvajanju javno koristnih programov in projektov, ki zadovoljujejo potrebe ljudi na različnih področjih, od socialne varnosti, zdravja, športa in rekreacije do kulture in skrbi za okolje. Nenazadnje skrbijo tudi za ohranjanje in krepitev človekovih pravic.

Javni sektor se pretežno financira s proračunskimi sredstvi države in občin ter evropskih kohezijskih skladov; gospodarstvo temelji na zasebnem kapitalu in ustvarjenem dobičku, a je kljub temu deležno izdatne pomoči države v obliki spodbud, ugodnih posojil in zagotavljanja podpornih storitev za razvoj delovanja in produktov. Civilnodružbeni oz. nevladni sektor pa sredstva za izvajanje javno koristnih dejavnosti pridobiva iz javnih (proračunskih) sredstev, ki predstavljajo 46,35 % (podatek je za leto 2021) vseh prihodkov, dobro polovico prihodkov pa NVO ustvarijo na trgu s prodajo svojih storitev in produktov. Slovenija svojim NVO nameni 0,97 % BDP, medtem ko v svetovnem povprečju ta delež znaša 1,38 %, države EU pa svojim nevladnim organizacijam povprečno namenijo kar 2,20 % BDP.

Dobro delujoče podporno okolje zagotavlja razvito gospodarstvo in kakovostne javno koristne storitve za ljudi

Zagotavljanje podpornega okolja je običajna praksa za podporo dejavnostim, ki jih država in lokalne samouprave pa tudi institucije EU prepoznavajo kot pomembe in koristne za razvoj skupnosti ter dopolnjevanje ponudbe javnega sektorja. Tako imamo v Sloveniji na področju podjetništva dobro delujoče podporno okolje v nacionalnem sistemu SPOT, Slovenska poslovna točka, ki ponuja celovit sistem podpornih in brezplačnih storitev države za poslovne subjekte. Pod enotno znamko SPOT so združene institucije, ki nudijo pomoč, informiranje in svetovanje podjetjem ter poslovnim subjektom. Ob tem s pomočjo javnih sredstev sofinanciramo oziroma na druge načine podpiramo tudi vrsto razvojnih parkov in poslovnih inkubatorjev.

Tudi nevladne organizacije za svoje delovanje in razvoj potrebujejo različne oblike podpore in pomoči. V Sloveniji se lahko pohvalimo z dobro organiziranim in od leta 2008 delujočim podpornim okoljem v okviru regionalnih stičišč NVO. Podporno okolje zagotavlja informiran, usposobljen in medsebojno povezan NVO sektor. Za ustvarjanje dobrih pogojev za delovanje NVO v lokalnih okoljih ter za povezovanje vseh razvojnih partnerjev, ki skupaj iščejo in zagotavljajo rešitve za razvoj lokalne skupnosti, so zaslužni strokovnjaki in strokovnjakinje, ki so vsak dan brezplačno na voljo organizacijam v svoji regiji.

Številke, številke, delo, delo

O potrebi, pomenu in upravičenosti podpornega okolja za razvoj nevladnih organizacij in njihovih programov za ljudi govorijo tudi številke o izvedenih podpornih aktivnostih v obdobju zadnjih štirih let (2019–2023):

INFORMIRANJE
št. naslovnikov informacij, povezanih z NVO	11.630
št. sledilcev na družbenih omrežjih	13.422
KREPITEV NEVLADNIH ORGANIZACIJ (ki posledično razvijajo kakovostne storitve za prebivalce)
št. usposabljanj (strokovna znanja, vodstvene kompetence)	481
št. uporabnikov storitev (pravno, projektno, računovodsko, finančno svetovanje)	6.073
št. vključenih NVO v intenzivno krepitev (program organizacijskega in strokovnega razvoja NVO s potencialom)	211
št. ur strokovnega mentorstva za NVO	5.736,5
št. opravljenih ur svetovanja	913
višina sredstev, ki so s pomočjo NVO prišla v regijo (v EUR)	7.224.702
št. novih storitev za potrebe ljudi	159
ZAGOVORNIŠTVO
št. uresničenih predlogov/rešitev za izboljšanje položaja NVO in občanov	129
št. izvedenih občinskih participativnih proračunov	28
MEDSEKTORSKO POVEZOVANJE za REŠEVANJE LOKALNIH POTREB
št. vključenih partnerjev/deležnikov iz različnih sektorjev	1.034
št. novih rešitev kot rezultat partnerstva	127

Ampak štejejo pa rezultati. Za ljudi.

Ker številke same po sebi ne povedo vsega, naj spregovorijo tudi rezultati in učinki, ki jih s pomočjo regionalnih stičišč ustvarijo usposobljene in razvite nevladne organizacije. Štejejo pozitivne spremembe, ki prinašajo boljše pogoje za življenje prebivalcev. Bolj kot so NVO usposobljene za svoje delo, večja je družbena korist, ki jo ustvarijo, in s tem povezan prispevek k razvoju lokalnih skupnosti.

Strateški razvojni dokumenti prinašajo korist le, če so v njihovo pripravo in izvajanje vključeni vsi, na katere vplivajo. S tem je zagotovljena vključenost vsega razpoložljivega znanja in izkušenj, ki je prisotno v lokalni skupnosti, in večja je motiviranost vseh deležnikov, da po svojih močeh prispevajo k uresničevanju zastavljenih ciljev strategij na področjih kulture, mladine, razvoja občin in regije, socialnega varstva, zdravja, varovanja narave idr. Tega se, tudi zaradi zagovorništva, ki ga izvajamo regionalna stičišča NVO, vse bolj zavedajo v upravah slovenskih občin in skrbijo za vse večjo vključenost občank in občanov v odločanje o njihovem kraju. To se kaže tudi v naraščajočem številu občin, ki izvajajo participativni proračun in s tem prisluhnejo potrebam v okolju ter predlogom za njihovo reševanje. Povečuje se tudi število upoštevanih predlogov za spremembo predpisov in drugih politik, ki so jih NVO in regionalna stičišča podala lokalnim odločevalcem ter javnim institucijam. Med njimi smo najbolj ponosni na:

•  vzpostavljen sistem medkulturnih mediatork in mediatorjev za uspešno vključevanje tujcev v okolje, predlog za oblikovanje lokalnih svetov pa je postal del strategije vključevanja tujcev v gorenjski, savinjski in obalno kraški regiji,
• boj proti ekranski odvisnosti mladih in vključitev projekta v gorenjski regionalni razvojni program,
• umestitev sedmih projektnih predlogov, ki naslavljajo potrebe skupnosti, v regionalni razvojni program Goriške regije,
• umestitev slušne zanke v kulturni dom občine Straža, da lahko občani, ki trpijo za izgubo sluha, samostojno obiskujejo kulturne prireditve,
• reševanje problema prevelikega števila zapuščenih živali v več občinah na Dolenjskem z učinkovitim sofinanciranjem sterilizacij in kastracij,
• izvedbo participativnih proračunov v 28 občinah (na pobudo regionalnih stičišč NVO in ob njihovi strokovni pomoči), s čimer občine krepijo sodelovanje v skupnosti in skupno reševanje lokalnih izzivov ter zagotavljajo razvoj lokalne skupnosti,
• izdelano Strategijo razvoja NVO v Koroški regiji, ki z usmeritvami, zastavljenimi cilji in predlogi ukrepov celostno naslavlja izzive tamkajšnjega NVO sektorja,
• vse večje število lokalnih samouprav, ki na pobudo regionalnih stičišč NVO (in ob njihovi strokovni pomoči) prenavljajo in izboljšujejo javne razpise za NVO na način, da omogočajo financiranje večletnih programov, upoštevajo prostovoljsko delo kot lastni vir financiranja, uvajajo mehanizem pavšalnega financiranja, omogočajo prijave vsem pravnim oblikam NVO, zagotavljajo preplačila itd. Občinske uprave strokovno pomoč pri zadevah, povezanih z NVO, poiščejo pri regionalnih stičiščih,
• povečano število brezplačnih najemov občinskih prostorov za NVO s statusom delovanja v javnem interesu in socialna podjetja, k čemur so pripomogla tudi izdelana priporočila in pravne razlage za občine,
• zbirko dobrih praks prenove degradiranih stavb za izvajanje družbenih dejavnosti in podjetništvo v občinah (več o tem: https://zanvo.org/nacionalne-konference-zanvo/prostori-za-skupnost/).

O pomenu sodelovanja občin z regionalnimi stičišči NVO so spregovorili tudi nekateri župani na konferenci o participativnih proračunih https://zanvo.org/nacionalne-konference-zanvo/participativni-proracun/.

Nevladne organizacije v lokalna okolja prinašajo finančna sredstva, ki jih prek svojih programov namenijo prebivalcem

In ne samo to, s svojim delom jih tudi oplemenitijo. In plačajo davke.

Nevladne organizacije so se s pomočjo regionalnih stičišč NVO usposobile za uspešno pripravo in vodenje projektov ter v svoja lokalna okolja pripeljale znatna finančna sredstva iz nacionalnih in evropskih skladov. Namenile so jih za izvedbo javno koristih programov, kot so skrb za žrtve nasilja, terapevtski pogovori za osebe v stiski, zagotavljanje dostave za ostarele in zagotavljanja njihove mobilnosti, dopolnitev programov na področju vzgoje in izobraževanja za otroke in mladino, zagotavljanje bogate kulturne produkcije … Ob tem lokalne NVO s podporo občin tradicionalno spodbujajo in zagotavljajo tudi kulturno življenje v kraju, skrbijo za rekreacijo in vrhunske športne dosežke, zagotavljajo vsebino medgeneracijskim centrom idr. Regionalna stičišča NVO medtem v sodelovanju z občinami prispevamo k dobrim pogojem za njihovo delovanje, pa naj gre za zagotavljanje prostorov, dodatna finančna sredstva, načrtovanje in izvajanje kakovostnih javnih razpisov, vključevanje v pripravo lokalnih javnih politik idr.

Lokalne NVO so s pomočjo regionalnih stičišč NVO povečale svojo strokovno in organizacijsko usposobljenost ter tako razvile, pogosto tudi v sodelovanju s partnerji iz drugih sektorjev, številne storitve, s katerimi naslavljajo potrebe ljudi v posameznih krajih. Med temi izpostavljamo:

• urejena sodobna pešpot Pozabljena polovica Novega mesta in izvajanje vodenih ogledov, na katerih obiskovalci spoznajo ženske, ki so pomembno prispevale k razvoju mesta. Naposled se štiri nove ulice imenujejo po pomembnih ženskah (prej le dve ulici od skoraj 200), kar prispeva k enakovrednejši prisotnosti žensk v javnem prostoru,
• vzpostavljene Knjižnice reči, ki omogočajo izmenjavo predmetov za delo in prosti čas, kar je odgovor na naraščanje količin odpadkov in slabši zmožnosti pristojnih institucij, da ljudi spodbudijo k trajnostni rabi stvari,
• vzpostavljen Center za družine z brezplačno strokovno podporo za vse člane družine, ki na letni ravni oskrbuje čez tisoč oseb,
• s pomočjo inovativnega pristopa k zbiranju sredstev (»botrstvo živalim«) zagotovljen del financiranja oskrbe zapuščenih živali,
• vzpostavljena izvedba delavnic za otroke v romskem naselju, kar pomeni prvo organizirano aktivnost za izboljšanje integracije brežiških Romov,
• prenovljena tri zapuščena zunanja košarkarska igrišča, ki so omogočila vnovično aktivacijo občanov in druženje ob rekreaciji na prostem,
• vzpostavljena spletna trgovina za odgovorne nakupe, ki spodbuja in omogoča nakup ekološko pridelanih živil ter drugih proizvodov brez embalaže,
• oživljene pozabljene otroške igre, ki so povezale starejše in otroke in prispevale k preživljanju prostega časa brez uporabe elektronskih naprav,
• vzpostavljen program Viški hrane za pomoč socialno ogroženim – s hrano, ki bi še užitna končala v smeteh, je bilo nahranjenih 405 ljudi, ki živijo na robu revščine, 194 oseb pa je skupaj z družinskimi člani prejelo več kot 46 ton donirane hrane,
• vzpostavljen kakovosten art kino program in program filmske vzgoje ter možnost ogleda kakovostnih filmov skozi celo leto,
• preoblikovanje urbanih javnih površin v cvetoče travnike za ohranjanje biološke diverzitete v urbanih okoljih – v več mestih po Sloveniji so v času cvetenja počakali s košnjo travnih površin in tako zagotovili prisotnost čebel,
• okrepljene prostovoljske mreže:  mentorji-prostovoljci so usposobili 140 starostnikov za uporabo osnovnih računalniških programov in s tem zmanjšali digitalno nepismenost. Kot odgovor na ukrepe za zajezitev širjenja pandemije COVID-19 so vzpostavili regijsko prostovoljsko mrežo za preprečevanje osamljenosti starostnikov in pomoč pri šolanju na daljavo. Okrepili so tudi sodelovanje organizacij iz javnega in nevladnega sektorja pri nudenju prostovoljske pomoči tistim, ki so bili v času epidemije najbolj prikrajšani (invalidi, starejši, otroci iz socialno šibkejših družin …) – 20 prostovoljcev je nudilo pomoč 35 ljudem,
• izdelan priročnik za uporabo spletnih orodij Gmail in Zoom za starejše,
• vzpostavljen spletni portal in svetovanje pri reševanju duševnih stisk starejših in mladih v času epidemije,
• označitev 50 kilometrov kolesarskih poti, nakup 11 električnih koles za izposojo in sodelovanje pri izdelavi turistične strategije – prispevek lokalnih turističnih društev k razvoju turizma,
• skupna regijska informacijska pisarna na področju sociale in zdravstva za pomoč najbolj prikrajšanim osebam,
• razvita storitev osebne asistence, ki zaposluje 40 osebnih asistentov za pomoč 24 najbolj prikrajšanim osebam, da lahko ostajajo v domačem okolju,
• zagotovljena pomoč prostovoljcev starejšim kmetom na podeželju, ki sami ne zmorejo urediti svojih njiv ali opraviti sanacij na nepremičninah,
• zagotovljena psihosocialna pomoč za starostnike,
• aplikacija za beleženje ustnega izročila in njegovega medgeneracijskega prenosa Zapisi spomina, ki se aktivno uporablja tudi v pedagoške namene v šolah in dviguje zavest o pomenu starejših v družbi (vključenih 484 starostnikov),
• zagotovljeni prostori za mlade in razviti programi vključevanja mladih v lokalno samoupravo,
• v humanitarnih akcijah, ki so jih izvedle NVO, podjetja in javne ustanove, zbranih in razdeljenih več kot 10.000 evrov za telesno prizadetega otroka, za družino ob izgubi starša in za »Junake 3. nadstropja« (otroci z rakom),
• vzpostavljeni medgeneracijski programi za starejše ter portal za izboljšanje digitalnega znanja in spretnosti,
• vzpostavljeno redno sodelovanje 13 osnovnih šol in 57 NVO pri izvajanju aktivnosti za več kot 4.400 osnovnošolcev, s katerimi obogatijo učni program. Akcija NVO gre v šolo spodbuja vključevanje otrok v aktivnosti društev in jih seznanja s temami, ki jih izvajajo,
• vsakoletne donacije zvezkov in ostalih šolskih potrebščin za otroke v sodelovanju z lokalnimi podjetji.

Gremo naprej! Za skupnost.

Za programom regionalnih stičišč NVO, ki ga financira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za NVO,
stojimo mi, živi ljudje, ki nam je mar za NVO, za ljudi, za skupnost.