Dejan je predsednik Društva Klub uporabnikov ludoteke – K.U.L. Ludek. Po poklicu je profesor nemščine in učitelj na srednji šoli v Slovenj Gradcu. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Mariboru in sicer prav iz področja, na katerem deluje kot prostovoljec. Naslov njegovega diplomskega dela je »Uporaba namiznih iger pri zgodnjem učenju nemščine«.
K.U.L. Ludek je Dejan z dvema prijateljema ustanovil pred desetimi leti in je društvo, katerega poslanstvo je negovanje igralne kulture v vsej svoji pestrosti. Z bogatim izborom namiznih in družabnih iger za otroke in mladostnike, družine, pa tudi starejše, omogoča zanimivo alternativo, z dodano pedagoško vrednostjo, za igrivo, nasmejano in poučno preživljanje prostega časa.
1. “Ni res, da imam preveč časa – res pa je, da drugače postavljam prioritete.”
Prostovoljno pri društvu delujem, ker zagovarjam poslanstvo društva in idejo, zaradi katere je društvo sploh nastalo. V prostovoljnem delu, ki ga pri društvu opravljam, se na nek način srečata prosti čas in delo. Energijo, da to počnem, pa vedno dajejo pozitivni odzivi uporabnikov na naših prireditvah.
2. “Včasih še sam sebe presenetim – nisem si mislil, da ko je potrebno, zmorem kaj takšnega.”
Člani društva pač vedno postorimo vse, da prireditev, ki je načrtovana oz. Na katero smo povabljeni, speljemo. Zelo zabavna se mi je zdela prireditev na eni izmed lokalnih osnovnih šol, na kateri so sodelovali učenci iz različnih držav. Jezikovno je bila to prava zmešnjava, saj si se pri vsaki mizi, h kateri si prisedel, sporazumeval v drugem jeziku. V skladu z našim sloganom »Dobra igra v dobri družbi« smo preskočili vse jezikovne ovire in se zabavali.
3. “Odkar sem prostovoljec, uporabljam tudi tisto znanje, za katerega sploh ne vem, da ga imam.”
Tako kot sicer v življenju, vsako znanje in izkušnje pridejo prav. Tudi pri opravljanju prostovoljstva. Naloge, ki se jih opravljal pri društvu, so mi koristile predvsem v smislu mreženja ter sklepanja novih poznanstev in urjenja v poslovni komunikaciji.
4. “Za sestanke in dogovore o delu ni veliko časa – pridemo in že delamo!”
Prostovoljnega dela ne opravljam ravno vsak dan, ampak po potrebi. Ko pripravljamo dogodek, pa je vedno treba postoriti veliko. Ko se na seznamu del, ki jih je potrebno opraviti pred prireditvijo nabere veliko, me to včasih vrže iz tira. A ker nas je v društvu aktivnih vedno več, je tudi postalo sčasoma lažje.
5. “Včasih se vprašam, zakaj to sploh delam … ampak naslednji trenutek to isto že spet počnem.”
Seveda pridejo trenutki, ko se vprašaš zakaj to počneš in ali ni počasi dovolj, a ko vedno znova dobiš pozitiven odziv od uporabnikov in nasmehe otrok na naših prireditvah, ti vtisi vedno znova odpihnejo vse dvome.
6. “Moja supermoč je, da znam dobro početi več stvari hkrati.”
Sproščenost.
7. “Prostovoljstvo mi je uničilo vikende – ampak ravno zato sem hvaležen.”
Vztrajam zaradi prvotne ideje društva. Ker mi je ta namreč prelepa, da bi zgodbo zaključili.
8. “Nikoli ne bom pozabil dogodka, ki se mi je še posebno vtisnil v spomin.”
Pred nekaj leti smo bili povabljeni na celodnevni dogodek namenjen otrokom in družinam. V našo igralnico sta prišla oče in sin ter odigrala kar nekaj partij Riska, nato sta se lepo zahvalila in poslovila ter odšla domov. Čez približno dve uri sta se vrnila in ko smo se zagledali smo se drug drugemu nasmehnili, nakar je oče dejal, da je bilo navdušenje tako veliko, da je želja po še eni partiji prevagala in je bilo potrebno priti nazaj.
9. “Najboljši občutek je, ko ti kdo reče: ‘Hvala, to mi je res pomagalo.‘”
Veliko. Dejstvo, da smo navdušili nove člane in da se je sčasoma ekipa razširila, je nagrada za vložen trud.
10. “Prostovoljstvo je, ne da bi to prav posebej načrtoval, postalo del mene.”
Zdaj, z vsemi izkušnjami, ki sem jih pridobil, bi po vsej verjetnosti kaj izpeljal tudi drugače. Hkrati pa se zavedam, da se brez ravno te prehojene poti, zgodba ne bi razvila na način kot se je. »Dobra igra v dobri družbi« je v našem okolju pognala korenine.
11. “Moje prostovoljstvo je včasih komedija, drugič tragedija, večino dni pa španska telenovela.”
Gre za lokalno okolje in manjšo ciljno publiko. Dobre prakse iz večjih okolij je težko na enak način prekopirati k nam. A vendar se vedno znova oblikujejo nove ideje in novi pristopi, od katerih jih nekaj ostane v predalu in nekaj dejansko zaživi. Smo del tega okolja in s ciljno publiko smo ustvarili sinergijo.
12. “Včasih ne morem vsega dela opraviti sam, zato mimogrede vključim še koga iz okolice.”
Težko sodim o svojem vplivu. Če ga je na področjih, na katerih delujem, vsaj nekaj, sem povsem zadovoljen.
13. “Trditev o prostovoljstvu.”
Skozi igro se učimo za življenje, predvsem pa nam igre dajejo pravico do porazov in učenja na napakah. Če ti v igri enkrat ne uspe zmagati, dobiš v novi igri novo priložnost za uspeh.
Intervju je nastal v sklopu akcije Prostovoljstvo.