Prostovoljstvo
Zgodbe, ki navdihujejo.
Ljudje, ki spreminjajo.
Spoznajte 24 superjunakov in superjunakinj z različnih koncev države z unikatnimi prostovoljskimi anekdotami in le eno skupno točko: nihče se nima za junaka, a hkrati verjame, da lahko spreminja svet na bolje.
Prostovoljstvo je zagotovo eno najlepših in najbolj dragocenih vrednot naše družbe. In četudi na prav vsakega, ki svoj čas in znanje nesebično deli drugim in po svojih močeh prispeva k bolj solidarni družbi, čistemu okolju, zaščiti živali ipd., gledamo kot na superjunake, intervjuji s prostovoljci in prostovoljkami z vseh koncev države potrjujejo, da je lahko takšen junak ali junakinja prav vsak.
Eni prostovoljijo »le« nekajkrat letno, drugi do osem ur dnevno; nekdo to počne že od mladosti, spet drugi šele od upokojitve naprej. Nekateri so se prostovoljskim akcijam priključili naključno, drugi so jih organizirali in izvedli sami. Prvi vozijo starostnike do zdravnikov, drugi z mladimi snemajo glasbene kompilacije, tretja skrbi za konje in četrta rešuje zapuščene mačke, peti svetuje sladkornim bolnikom …
Spoznajte 24 superjunakov in superjunakinj z različnih koncev države z unikatnimi prostovoljskimi anekdotami in le eno skupno točko: nihče se nima za junaka, a hkrati verjame, da lahko spreminja svet na bolje. Najprej v svoji vasi. S skupnim zaključkom, da veliko več dobi, kot da …
Vsakomur smo zastavili nekaj trditev o prostovoljstvu. S klikom na posameznega prostovoljca ali prostovoljko jih lahko spoznate podrobneje in si preberete intervju v celoti. Spodaj pa le nekaj njihovih plemenitih, srčnih, duhovitih in nadvse iskrenih misli.
Spoznajte 12 novih prostovoljcev in prostovoljk
Iskrena hvala vsem sogovornikom in sogovornicam, za nas superjunakom in superjunakinjam! Hvala za vaš trud, čas in navdih.
Tudi za vse ilustracije, ki spremljajo našo kampanjo, je poskrbela čudovita Michela Colorito iz Italije, prostovoljka na PiNI (Stičišče ISKRA) v okviru programa Evropska solidarnostna enota.
Mreža stičišč nevladnih organizacij ZaNVO je pogovore s prostovoljci in prostovoljkami pripravila ob Tednu prostovoljstva, ki poteka od 19. do 25. maja 2025. V promocijski akciji sodeluje tudi Slovenska filantropija. Naše delovanje finanicra Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za NVO.
Spoznajte 12 prostovoljcev in prostovoljk
1. Ni res, da imam preveč časa - res pa je, da drugače postavljam prioritete.
Žiga K.: “Včasih dam kakšen dogodek, projekt ali delavnico na prvo mesto, ker mi je to blizu. V tem vidim smisel.”
Anja K. C. Ž.: “Ko sem šla za več kot desetletje študirat in živet drugam, sem si ob vrnitvi domov želela nekaj več. Več dogajanja, več povezovanja, več iskric med ljudmi.”
Iztok M.: “Pred leti je bila čudovita reklama za Swatch: “Time is what you make of it” (Čas je tisto, kar narediš iz njega; op. av.). Imamo 24 ur, ki jih lahko uporabimo kakorkoli.”
2. Včasih še sam/a sebe presenetim - nisem si mislil/a, da ko je potrebno, zmorem kaj takšnega.
Mateja P.: “En tak primer je, ko sem potrdila, da bom angleškim otrokom – torej naravnim govorcem – v angleščini uprizorila predstavo. Že sama priprava in prevod besedila sta mi vzela ogromno časa. A prav skozi take izzive se, po mojem mnenju, največ naučiš in tudi osebnostno rasteš.”
Anja P.: “Navkljub alergiji sem nekoč v zanosu (skoraj) posvojila zavrženo mucko, ki so jo kasneje novi lastniki poimenovali Anja.”
Iztok M.: “Ena pomembna stvar, ki sem jo uspel predelati v zadnjih letih, je to, da zmorem nekomu reči “ne” in da sem ob tem miren.”
Mateja K.: “Včasih še sama sebe presenetim, kako dobro znam preučiti zakone in najti rešitve za kakšne situacije, ki se zdijo nemogoče.”
3. Odkar sem prostovoljec/ka, uporabljam tudi tisto znanje, za katerega sploh ne vem, da ga imam.
Žiga K.: “Kot prostovoljec v mladinskem kulturnem društvu, kjer nimamo profesionalne ekipe, hitro ugotoviš, da znaš organizirati skupino, voditi sestanek, poskrbeti za finance projekta, delati na promociji …”
Mateja K.: “Prostovoljstvo mi je prineslo ogromno širine in poznanstev, ki mi na vseh področjih pridejo prav. Predvsem pa sem pridobila na samozavesti in pogumu za javno nastopanje.”
Davor G.: “Če ne gre, stopiš nazaj, ti je malo vseeno oziroma veš, da ne moreš vsega … Medtem ko sodelavci skoraj življenje izgubijo, zaradi tega, ker se jim je nekaj podrlo.”
4. Za sestanke in dogovore o delu ni veliko časa - pridemo in že delamo!
Anja K. C. Ž.: “Pri nas to ne gre tako, da samo prideš in rečeš: »Ej, kaj naj delam?« In začneš. Ne gre tako. Ogromno energije vložimo tudi v sestanke. Prvič zato, ker se imamo res dobro, in drugič, ker je izvedba potem lažja in manj stresna.”
Davor G.: “Fajn je sicer, da se izpelje kakšen sestanek, da se postavi plan, da se razdeli zadeve in naloge in da potem ni treba dosti sestankovati.”.
5. Včasih se vprašam, zakaj to sploh delam … ampak naslednji trenutek to isto že spet počnem.
Žiga K.: “Sploh ko ti dva dni pred dogodkom nekdo odpove, pa si ti že vložil veliko ur, energije, logistike. Ampak potem pride dan izvedbe … In takrat pozabiš na vse prej.”
Anja K. C. Ž.: “In na koncu dneva: sem dobro, ker delam nekaj, kar mi je pomembno. In to z najboljšimi ljudmi.”
Jožica V.: “Včasih ne spiš … Ko pa nekaj organiziraš in dogodek uspe, ko je dvorana napolnjena, pa vse slabe trenutke pozabiš.”
6. Moja supermoč je, da znam dobro početi več stvari hkrati.
Anja K. C. Ž.: “Hja, včasih je to blagoslov, včasih pa prekletstvo. (smeh) Imam dolg jezik. Ampak zna biti uporaben, sploh če ga usmeriš v pravo stvar.”
Jožica V.: “Ko imam kakšen slab dan, se potrudim, da slabega počutja ne prenašam na druge ljudi, s katerimi delam.”
Ivo M.: “Moja posebna veščina je zagotovo humor. (smeh) Vedno se morate smejati, veste.”
Iztok M.: “Moji supermoči sta zaupanje in hvaležnost. Vsako jutro sem hvaležen, da sem se zbudil in zvečer se zahvalim stvarstvu, naravi, da sem dan preživel.”
7. Prostovoljstvo mi je uničilo vikende – ampak ravno zato sem hvaležen/-na.
Irena K. H.: “Ravno nasprotno! Moji vikendi so kvečjemu bolj kvalitetni. Z družino smo vsak vikend skupaj! Tudi družinske izlete, na katerih smo pogosto edina družina z najstnikoma, si oblikujemo tako, da poiščemo kakšno možnost za orientacijo in pri tem vsi uživamo.”
Anja K. C. Ž.: “Zakaj je to vredno? Ker ni pomembno samo meni, pomembno je vsem članom in tudi vsem krajanom. Če so člani pripravljeni dati svoj čas, ga bom tudi jaz.”
Mateja K.: “Če bi ljudje vložili več časa v prostovoljstvo in željo po tem, da nekaj naredijo za skupnost in druge ljudi, bi bilo manj sporov in nevoščljivosti.”
8. Nikoli ne bom pozabil/a dogodka, ki se mi je še posebno vtisnil v spomin.
Žiga K.: “Ko je prišel na vrsto eden od fantov, ki je bil ves čas kampa precej tih, nismo vedeli, kaj sploh pričakovati. Potem pa se je iz zvočnikov zaslišal njegov beat in že čez nekaj sekund je začel rapati. Kar naenkrat je iz njega prišla zgodba. Cela soba je obstala, samo poslušali smo. Tisti trenutek je bil čista magija! Takrat sem si rekel: “To je to. Zaradi tega delamo te stvari!””
Anja P.: “Vedno znova se ljudje čudijo, ko grem pomagati pri prenosu dvoživk čez cesto, češ da sem malo usekana. Mislili so tudi, da jih nabiram za gurmansko večerjo.”
Mateja K.: “Včasih se še sama sebi zdim malo nora. (smeh) Ampak bolje biti malo nor in srečen, kot pa osamljen in jezen na cel svet”.
9. Najboljši občutek je, ko ti kdo reče: ‘Hvala, to mi je res pomagalo.’
Jožica V.: “To je neprecenljivo. Ko vidiš, da pride zahvala, ne samo zaradi vljudnosti, ampak zares iz srca”.
Anja P.: “Vedno znova me toplo presenetijo lokalni glasbeniki in tehniki, ki se na naše prošnje o sodelovanju toplo odzovejo in se mi na koncu nekateri še zahvalijo, da so lahko sodelovali. Stokrat hvala vsakemu posebej!”
Ivo M.: “Dostikrat rečejo ljudje: “Hvala!” Včasih me tudi spravijo v zadrego, ko rečejo: “Joj, jaz se vas pa spomnim, ker ste bil takrat vi dežuren”. To torej odtehta vse.”
Iztok M.: “Dodal pa bi: “Če me rabiš, pokliči. Vedi, da sem tukaj.”
Galina S.: “Ljudje so zelo pomembni. Delam z odlično sodelavko, ki je postala tudi moja prijateljica.”
11. Moje prostovoljstvo je včasih komedija, drugič tragedija, večino dni pa španska telenovela.
Mateja P.: “Ne, bolj bi ga opisala kot trdo delo z veliko odgovornostjo, ki pa je kljub temu, zaradi dobrih ljudi, ki so v isti ekipi, lažje in manj stresno.”
Mateja K.: “Moje prostovoljstvo je bolj akcijski film. Pripravljam dogodke, pišem besedila za predstave, skeče, se udeležujem srečanj, razmišljam o novih idejah, nekaj ustvarjam ali hodim na vaje.”
Peter J.: “Skozi pomoč prostovoljcem mislim, da sem tudi sam postal boljši človek. Ne samo boljši v relaciji do drugih, marveč tudi v relaciji do samega sebe.”
12. Včasih ne morem vsega dela opraviti sam/a, zato mimogrede vključim še koga iz okolice.
Irena K. H.: “Idealno je, če ima vsak možnost delati prav tisto stvar, ob kateri on najbolj zasije, si krepi samozavest, hkrati pa tudi naš projekt dobro izpade. Vsaka ideja je vredna razmisleka, ne glede na to, kdo jo da. Ljudje, s katerimi delamo, tako občutijo, da so vredni, da so del projekta in tako so naši prostovoljski projekti lahko zelo uspešni.”
Žiga K.: “Učimo se drug od drugega, včasih tudi spontano. S tem ne gradiš samo ekipe, ampak skupnost. In čez čas niso to več samo sodelavci ali udeleženci, ampak prijatelji.”
Mateja P.: “Spomnim se, kako sem enkrat povabila sosede k sodelovanju pri pripravi hrane za prodajo na stojnicah, ki smo jih postavili posebej za našo sosesko. Hrano so ‘kupovali’ predvsem naši otroci, tako da bi si jo v resnici lahko tudi kar izmenjali. A skozi to izkušnjo so se otroci učili ravnanja z denarjem in hkrati spoznali, kako pomembna je pomoč posameznika.”
Anja P.: “Moj Jan mi tudi večkrat pomaga. Žabe sicer ne prime v roke, mi pa pokaže, kje naj jo poberem.” (smeh)
13. Dodajte svojo trditev o prostovoljstvu.
Anja P.: “Prostovoljec je lahko vsak, ki začuti to poslanstvo in v sebi prepozna kvalitete, s katerimi nam bo lahko najbolj pomagal.”
Galina S.: “Vsem, ki se želijo realizirati v tujini, prostovoljstvo res priporočam. Že na začetku, ko se priselite, najdite kakšno prostovoljsko delo za svojo dušo in tako se vam bodo odprle nove možnosti v življenju.”