Lara je 33-letna znanstvenica, jamarka, naravovarstvenica in plesalka. Je introvertirana oseba, ki pa v pravem krogu ljudi postane družabna in komunikativna. Rada sodeluje v projektih, usmerjenih v reševanje izzivov sodobnega časa, ki so predvsem povezani z ohranjanjem narave in naravne dediščine ter trajnostnim razvojem. Organiziranost, razgledanost in empatija so njene ključne lastnosti, ki ji pomagajo pri izvajanju aktivnosti, v katerih kompleksne okoljske teme in odgovornost do okolja predstavi na poljuden način. Je dragocena prostovoljka društva Drobnovratnik, katerega poslanstvo je ohranjanje narave, širjenje znanja in dvig naravovarstvene zavesti na območju občin Zelenega krasa.
1. “Ni res, da imam preveč časa – res pa je, da drugače postavljam prioritete.”
V prostovoljstvo sem se podala, ker sem si želela aktivno prispevati k ohranjanju naravnega okolja, ne samo znanstveno raziskovati vzroke uničenja okolja. Ko sem začela s prostovoljstvom, sem ravno zaključila univerzitetni študij Znanosti o okolju in se vpisala na doktorski program Krasoslovje, aktivno udejstvovanje v društvu pa je bil dober način, kako obilico teoretičnega znanja prenesti v prakso. Aktivno udejstvovanje v društvu mi je pomagalo poglobiti razumevanje vsakodnevnih izzivov pri ohranjanju naravnega okolja in kako lahko znanstveno raziskovanje teh istih izzivov doprinese k njihovi uspešni razrešitvi. Največji izziv s časom pri mojem prostovoljstvu se zgodi zaradi službenih obveznosti in bivanja v drugem kraju, kot je sedež društva, vendar si urnik uredim na način, da je vse izvedljivo.
2. “Včasih še sama sebe presenetim – nisem si mislila, da ko je potrebno, zmorem kaj takšnega.”
Čeprav nimam pedagoške izobrazbe, sem bila že od začetka svojega delovanja v društvu vključena v izvajanje delavnic za različne starostne skupine – od predšolskih otrok do upokojencev, kar je bil zame izjemno velik korak iz cone udobja. Pogosto sem se tudi lotila stvari, ki jih nisem najbolje obvladala, a sem vedela, da mi bo uspelo, saj sem imela izjemno podporo preostalih članov društva. Najbolj smešen opravek je bil iskanje odvečnih kartonastih škatel v trgovinah z živil, da sem pripravila palete iz kartona za izvedbo delavnice.
3. “Odkar sem prostovoljka, uporabljam tudi tisto znanje, za katerega sploh ne vem, da ga imam.”
Preden sem začela s prostovoljstvom, sem bila prepričana, da je za to potrebno veliko časa in da potrebuješ izjemno veliko znanja. Zdaj sem ugotovila, da sta znanje in čas sicer pomembna, vendar je bolj pomembna vztrajnost – da ne obupaš, tudi če imaš na poti veliko ovir in težav. Prostovoljstvo mi je dalo nove izkušnje in pogled na svet, med drugim me je tudi pomagalo pri menjavi karierne poti in za to sem res hvaležna.
4. “Za sestanke in dogovore o delu ni veliko časa – pridemo in že delamo!”
Ko najdeš svoj klic v področju, ki ti je pomembno, prostovoljstvo ni več ena od obveznosti na neskončnem seznamu zadolžitev, ampak način preživljanja prostega časa, kjer lahko v razmeroma kratkem času vidiš otipljiv napredek. Je pa zato treba kdaj druge zadolžitve odložiti. Kot prostovoljec moraš imeti jasne vrednote in prioritete ter pripravljenost opraviti delo tudi v zelo kratkem časovnem roku, z malo ali nič sredstvi.
5. “Včasih se vprašam, zakaj to sploh delam … ampak naslednji trenutek to isto že spet počnem.”
Širjenje okoljske zavesti iz strokovne v splošno javnost na trenutke občutim kot Sizifovo delo, saj je za trajne spremembe pri ljudeh potrebno zgraditi razumevanje problematike, spremeniti vrednote in obenem spreminjati navade ljudi. Nikoli pa ne obupam zaradi občutka zadovoljstva po dobro opravljenem delu in vidnega napredka, ki trajno ostane. Ko mi zmanjka motivacije, se ozrem na vse, kar sem do sedaj že uspela doseči, kar me spodbudi, da ne obupam. Najdem pa si tudi podporo pri ljudeh, ki imajo podobne vrednote kot jaz.
6. “Moja supermoč je, da znam dobro početi več stvari hkrati.”
Kot oseba, ki ima veliko različnih področij, ki jo veselijo, je to res. Se pa vseeno trudim, da ko nekaj počnem, se v danem trenutku popolnoma temu posvetim, saj je bolj kvalitetno opravljeno.
7. “Prostovoljstvo mi je uničilo vikende – ampak ravno zato sem hvaležna.”
Ko najdeš svoj klic v področju, ki ti je pomembno, prostovoljstvo ni več ena od obveznosti na neskončnem seznamu zadolžitev, ampak način preživljanja prostega časa, kjer lahko v razmeroma kratkem času vidiš otipljiv napredek. Je pa zato treba kdaj druge zadolžitve odložiti.
8. “Nikoli ne bom pozabila dogodka, ki se mi je še posebno vtisnil v spomin.”
Nikoli ne bom pozabila vseh delavnic, ki smo jih kot društvo organizirali za promocijo ohranjanja naravnega okolja in so bili prisotni tudi otroci. Predvsem ne bom pozabila pristnega otroškega veselja otrok, ko jih navdušiš za aktivno opazovanje narave na malo drugačen način.
9. “Prostovoljstvo je, ne da bi to prav posebej načrtovala, postalo del mene.”
Seveda, ker so izkušnje, ki sem jih dobila na tej poti, neprecenljive. Lansko leto pa so mi vse pridobljene izkušnje s prostovoljstvom pomagale pri spremembi karierne poti.
10. “Moje prostovoljstvo je včasih komedija, drugič tragedija, večino dni pa španska telenovela.”
Ne, bolj bi ga opisala kot trdo delo z veliko odgovornostjo, ki pa je kljub temu zaradi dobrih ljudi, ki so v isti ekipi, lažje in manj stresno.
11. “Včasih ne morem vsega dela opraviti sama, zato mimogrede vključim še koga iz okolice.”
Zaenkrat še lahko sama opravim vse delo, ki ga sprejmem. Tudi zato, ker imam v društvu vedno močno podporo. Bom pa v prihodnje sigurno vključila tudi koga iz okolice.
13. “Trditev o prostovoljstvu.”
Prostovoljstvo nas povezuje, nam širi obzorja in krepi strpnost. Obenem lahko v okviru prostovoljstva, ko smo obdani s pravo ekipo posameznikov, dosežemo stvari, ki so se nam zdele na začetku popolnoma nemogoče.
Intervju je nastal v sklopu akcije Prostovoljstvo.