Nevladne organizacije kot steber civilne družbe in njenega organiziranja, igrajo ključno vlogo pri reševanju družbenih vprašanj po vsem svetu. Ne ustanavljajo se z namenom pridobivanja dobička, temveč zagotavljanja družbenih vrednot z izvajanjem različnih projektov in dejavnosti. Od zagotavljanja izobraževanja in zdravstvene ter socialne oskrbe, spodbujanja človekovih pravic, okoljske trajnosti in številnih drugih družbenih področjih. Ker pogosto upravljajo z javnimi ali donatorskimi sredstvi in vplivajo na življenja različnih skupin prebivalstva, je njihova transparentnost osrednjega pomena za gradnjo zaupanja, učinkovitost in legitimnost.
Pričakovanja glede transparentnosti NVO so vse večja – tako s strani financerjev, širše javnosti, zakonodaje kot tudi strateških dokumentov, ki spodbujajo dobro upravljanje in odgovornost v nevladnem sektorju. A transparentnost ni le zahteva okolja, temveč predvsem notranje vodilo in vrednota, ki temelji na zavedanju, da je pošteno, odprto in odgovorno delovanje temelj zaupanja. Zato je preglednost tudi vprašanje organizacijske drže, kulture in etike, ki presega minimalne zakonske standarde.
Kazalo:
- Kaj pomeni transparentnost v kontekstu NVO?
- Transparentnost in komuniciranje: izziv in priložnost
- Kako naprej: standardi zagotavljanja transparentnosti delovanja
Kaj pomeni transparentnost v kontekstu NVO?
Transparentnost pomeni odprtost delovanja organizacije, dostopnost informacij o njenih ciljih, virih financiranja, načinu odločanja in rezultatih. Gre za nabor ukrepov in praks, ki omogočajo vpogled v notranje procese organizacije – od organizacijske strukture, finančnega poslovanja, do doseženih učinkov.
V slovenskem prostoru preglednost NVO delno ureja Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg), organizacije, ki prejemajo javna sredstva, pa imajo dodatne obveznosti v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).
Preglednost zajema tri ključna področja:
- Finančna preglednost: razkritje prihodkov, odhodkov, virov financiranja, plačnih razmerij ipd.
- Organizacijska preglednost: prikaz notranjih struktur, postopkov odločanja, vlog in odgovornosti.
- Programska preglednost: jasno komuniciranje poslanstva, ciljev, strategij in doseženih rezultatov.
NVO so odgovorne različnim deležnikom npr.: zaposlenim, prostovoljcem in drugim članom organizacije, financerjem, partnerjem in drugim sodelujočim organizacijam, končnim uporabnikom, lokalni skupnosti in širši javnosti ter nadzornim institucijam in regulatorjem. Za vse te skupine morajo NVO zagotavljati jasno, pravočasno in dostopno posredovanje informacij.
Zagotavljanje preglednosti in odgovornosti krepi:
- zaupanje javnosti in donatorjev v organizacijo,
- učinkovitost delovanja,
- legitimnost pri zagovorništvu ali oblikovanju politik.
Primer: Organizacija, ki redno objavlja poročila, razkriva strukturo svojega upravnega odbora in objavlja razmerje med najvišjo in najnižjo plačo v kolektivu, bo lažje upravičila financiranje in pridobila zaupanje uporabnikov.
Transparentnost in komuniciranje: izziv in priložnost
Mnoge NVO komunicirajo o svojem delu predvsem v »razpisnem jeziku«, kar lahko oteži razumevanje širši javnosti. Ključna je uporaba pripovedovanja zgodb (storytelling) – deljenje resničnih primerov, zgodb uporabnikov, prostovoljcev, izzivov in uspehov, ki človeško in jasno predstavijo vrednost njihovega dela.
Organizacije lahko transparentnost komunicirajo:
- na spletni strani (npr. v razdelkih »o nas«, »projekti«, »poročila«),
- preko družbenih omrežij (Facebook, Instagram, LinkedIn),
- v letnih poročilih in glasilih,
- na javnih predstavitvah in dogodkih.
Komuniciranje je pomembna, a obširna tema, nekaj podrobnejših izhodišč pa lahko najdete na spletni strani ZaNVO, v članku “Kako pripraviti dobro zgodbo o uspehih vaše organizacije”, ki vam bo v pomoč, prav tako usmeritve CNVOS-a v prispevku “Šest preprostih nasvetov za predstavitev rezultatov vašega dela”.
Kako naprej: standardi zagotavljanja transparentnosti delovanja
Kako se kot NVO torej lotiti prakticiranja transparentnosti? Na nacionalni ravni ni zakonsko določenih minimalnih standardov za vsa društva ali zavode, a obstajajo priporočila, kako NVO lahko same okrepijo svojo transparentnost.
Priporočljivo je, da NVO objavijo naslednje informacije (po možnosti na svoji spletni strani):
- Letno vsebinsko poročilo (opis projektov, doseženi rezultati, kazalniki)
- Finančno poročilo (bilanca stanja, jasno razčlenjeni prihodki in odhodki)
- Plačna razmerja: bruto prejemki vodstva, razmerje med najvišjo in najnižjo plačo
- Informacije o članih upravnega odbora / vodstva, pravni akti organizacije ipd.
Podrobneje se o prikazu transparentnosti lahko seznanite v prispevku CNVOS “Minimalna priporočila za nevladne organizacije glede na spletne objave podatkov o finančnem poslovanju”. Kot primer dobre prakse lahko izpostavimo npr. Karitas.
Pri tem vam je lahko v pomoč tudi digitalna rešitev “Odprti računi” konzorcija Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja, Društvo Organizacija za participatorno družbo, Zveza društev Mladinski center Postojna in Servis 8, zavod za inovacije, izobraževanje in delavnice oblikovanja storitev. V okviru projekta, so kot odgovor na nizko finančno transparentnost organizacij v Sloveniji in pomanjkanju dostopnih digitalnih rešitev, ki bi organizacije vzpodbudile pri odpiranju svojega finančnega poslovanja razvili orodje, s katerim si NVO lahko pomagajo.
Aplikacija omogoča:
- transparentno in razumljivo predstavitev za različne deležnike oz. javnosti.
- enostaven vnos prihodkov in odhodkov,
- avtomatsko vizualizacijo podatkov,
Avtor: Regionalno stičišče savinjske regije Novus
Vir grafik: splet
