Meni Zapri

Branje občinskih proračunov

pexels-euro-denar-proracun

Proračun občine je akt, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. Proračun predlaga župan, sprejme pa ga občinski oziroma mestni svet, odvisno od tega ali gre za mestno občino ali ne.

Način sprejemanja proračuna

Občina proračun sprejme z odlokom, ki opredeljuje proračun, postopke izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja ter poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine – praviloma pred začetkom proračunskega leta.

Če Občina proračun spreminja pred začetkom proračunskega leta, ga spreminja s sprejemanjem sprememb proračuna. Spremembe med proračunskim letom so mogoče z rebalansom proračuna, ki ga sprejme mestni oz. občinski svet. Lahko pa ga Občina spreminja tudi s prerazporejanjem pravic porabe, kar predlaga in sprejme župan. V tem procesu občinski oz. mestni svet ne sodeluje.

V kolikor gre za dvoletni proračun, Občina istočasno sprejema dva ločena proračuna – za vsako leto enega.

Kadar občinski oz. mestni svet ne sprejme proračuna pred začetkom proračunskega leta, se Občina posluži ukrepa začasnega financiranja, kar pomeni, da se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe, kot so bili financirani v preteklem letu. V času začasnega financiranja Občina ne more odpirati novi programov in projektov.

Priprava in sprejem proračuna

Proračun se pripravi v celoti do najnižjega nivoja proračunskih postavk ali t.i. podkontov. Občinski oz. mestni svet obravnava proračun do podskupin kontov (3-mestni).

Priprava proračuna poteka tako, da neposredni uporabniki pripravijo predloge finančnih načrtov z obrazložitvami. Župan na podlagi prejetih podatkov pripravi predlog proračuna. Predlog proračuna lahko župan da v javno razpravo, ni pa nujno. Če predlog župan da v javno razpravo, lahko občanke in občani ter ostala zainteresirana javnost poda svoje predloge in pripombe na predlog proračuna. Župan po javni razpravi da predlog proračuna (upoštevajoč javno razpravo ali ne) v obravnavo občinskemu oz. mestnemu svetu, ki predlog proračuna sprejme, zavrne ali pošlje v nadaljnjo obravnavo.

Objava proračuna

Ko je proračun sprejet, mora biti javno objavljen odlok o proračunu, splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov. Odlok o proračunu mora biti objavljen v uradnem glasilu Občine, ki ga ima Občina določenega v svojem statutu. Zaradi obsežnosti splošnega in posebnega dela proračuna ter načrta razvojnih programov te dokumente objavijo samo na spletni strani Občine ali na drug krajevno običajen način (npr: na oglasni deski).

Izvrševanje proračuna

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Za izvrševanje je odgovoren župan oz. pooblaščena oseba. Proračunska sredstva se lahko uporabljajo le za namene, določene s proračunom ob upoštevanju Zakona o javnih naročilih in ostalih podzakonskih aktov. Vsak izdatek mora imeti podlago v verodostojni knjigovodski listini, vsako izplačilo pa preverjajo in potrjujejo skrbniki postavk, ki so odgovorni za izvrševanje svojega dela proračuna.

Velika večina sredstev za financiranje NVO se v proračunu nahaja na postavkah v PODROČJE 18 – KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE. To področje zajema programe kulture, športa, programe za mladino in financiranje posebnih skupin (veteranske organizacije, verske skupnosti, narodnostne skupnosti in druge posebne skupine). Nekateri razpisi pa so v proračunu vidni tudi na drugih področjih (npr. zdravstveno varstvo, civilna zaščita, okolje).

Prerazporeditev pravic porabe

Temelj za ta način spreminjanja proračuna je odlok o proračunu, ki določa tudi omejitve prerazporejanja sredstev. Predloge za prerazporejanje podajo neposredni proračunski uporabniki, podlaga za to pa je pisni dokument, iz katerega je razvidno, katera postavka se zmanjšuje in katera povečuje, saj mora proračun tudi po prerazporeditvi ostati uravnotežen. Če se župan poslužuje inštrumenta prerazporeditve pravic porabe, mora o tem vsakih 6 mesecev obveščati občinski svet. Proračun s prerazporeditvami imenujemo veljavni proračun.

Koliko in katera sredstva lahko župan prerazporedi po svoji volji (torej tudi med letom na že sprejet proračun) in jih morda primakne za potrebe kakšne NVO, je odvisno od Odloka proračuna, ki ureja in definira županove pravice. Ker Odlok o proračunu sprejema vsaka občina posebej, se lahko tudi te županove pravice o prerazporejanju sredstev med seboj precej razlikujejo. Prav tako pa imajo župani na voljo tudi nekaj sredstev, ki so definirana kot »županova sredstva«, »županova kvota«, ki jih po lastni presoji dodelijo izbranim posameznim projektom.

Sestava proračuna

Proračun je sestavljen iz 4 delov, in sicer:

  • splošni del,
  • posebni del,
  • načrt razvojnih programov in
  • obrazložitve.

Splošni del proračuna je glavni del proračuna in je sestavljen iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb in računa financiranja. Med prihodke spadajo: davčni in nedavčni prihodki, kapitalski prihodki, prejete donacije, transferni prihodki in prejeta sredstva iz EU.

Med odhodke pa spadajo: tekoči odhodki, tekoči transferi, investicijski odhodki in investicijski transferi. Iz splošnega dela proračuna ne moremo prebrati vsebine proračuna, ker vsebuje samo podatke po splošni ekonomski klasifikaciji. Splošni del je finančni uvid v prihodke in odhodke občine.

Klasifikacije javnofinančnih prejemkov in izdatkov

Pri pripravi proračuna se uporabljajo naslednje klasifikacije javnofinančnih prejemkov in proračunov:

  • institucionalna,
  • ekonomska,
  • programska in
  • funkcionalna.

Institucionalna klasifikacija nam pove, kdo uporablja sredstva (npr: župan, občinski svet, občinska uprava, krajevne skupnosti, mestne četrti …), kako so razdeljena po institucionalnih enotah in kdo so proračunski porabniki.

Ekonomska klasifikacija se uporablja za sestavo splošnega dela proračuna in nam pove, kaj je vsebina izdatkov. Je temelj strukture proračuna, njeni osnovni gradniki pa so konti.

Najbolj zanimiva je ponavadi programska klasifikacija, ki je bistvena pri pripravi posebnega dela proračuna in nam pove, kakšne so vsebine proračuna. Pove nam torej, za kaj se porabljajo proračunska sredstva, ki so razdeljena na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme (členjeni so še na proračunske postavke, le-te pa še na konte).

Funkcionalna klasifikacija omogoča mednarodne primerjave, je skladna z mednarodno COFOG klasifikacijo in prikazuje porabo sredstev po posameznih funkcijah občine

Iz posebnega dela proračuna je razvidna vsebina porabe proračunskih sredstev in finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov. Posebni del razdelimo na tri področja porabe, in sicer na:

  • glavne programe,
  • podprograme,
  • proračunske postavke in
  • proračunske vrstice.

Neposredni proračunski uporabniki so občinski organi in občinska uprava (občinski svet, nadzorni odbor, župan, občinska uprava oz. notranje organizacijske enote občinske uprave – oddelki, uradi, režijski obrat) in ožji deli občine (krajevne skupnosti, mestne četrti). Posredni uporabniki pa so javni zavodi, agencije in skladi itd., ki jih ustanavlja občina. Njihova poraba je umeščena v posamezne dele neposrednih uporabnikov.

Tatjana Rant, Stičišče Boreo